13.4.2015 16:11

Slovenski paviljon na Expu dobiva končno podobo

Milano, 13. aprila - Paviljon, s katerim se bo Slovenija predstavila na svetovni razstavi Expo v Milanu, dobiva končno podobo. Opremljanje paviljona kot tudi urejanje okolice sta v polnem teku in naj bi bila končana do uradnega odprtja razstave 1. maja.

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Na prizorišču Expa na obrobju Milana se dela s polno paro, številne države pa hitijo z dokončanjem paviljonov pred začetkom šest mesecev trajajočega mednarodnega dogodka, ki naj bi privabil na milijone obiskovalcev.

Slovenija je med tistimi državami, ki so svoj paviljon postavile razmeroma hitro, na razstavnem prostoru je stal že konec februarja. Trenutno potekajo dela v notranjosti paviljona in pa urejanje okolice, pri javni agenciji Spirit, ki je pristojna za projekt slovenske predstavitve na Expu, pa pričakujejo, da bodo zaključena do uradnega odprtja razstave 1. maja.

Slovenski paviljon je zasnovan kot lesena konstrukcija, sestavljena iz petih prostorov prizmaične oblike, v katerih bo na interaktiven način predstavljenih pet glavnih vsebin, povezanih z glavno temo razstave hrano. To so sol, čebele, termalne in mineralne vode, zdrav in aktiven življenjski slog ter zelene tehnologije.

Pretežno lesen in steklen slovenski paviljon bo tudi "zelen", saj ga bodo krasile t.i. zelene stene, poraščene s travo, praprotmi in mahom. Na prizorišču glavnega dogajanja, kjer bo postavljen oder za nastope ter različne turistične in kulinarične predstavitve, bo denimo postavljena živa stena iz mahu.

Zelena bo tudi okolica paviljona. Po besedah direktorja podjetja Humko Tomaža Čuferja bodo namreč uredili zelenice in štiri tematske vrtove, na katerih bodo zasadili oljke, dišavnice in zelišča, iglavce ter trto in rožmarin.

Slovenija se je odločila, da se bo na Expu predstavila z lesenim paviljonom in pri tem upoštevala kriterij trajnostne gradnje, kar pomeni uporabo čim več ekoloških materialov. Obenem želi tako kot številne države, ki so se odločile za samostojni paviljon v lesu, slediti svetovnemu trendu, ki je usmerjen v nove tehnologije v gradnji lesa, je pojasnil Bruno Dujič iz podjetja CBD, ki je projektiralo slovenski paviljon.

Paviljon je dolg skoraj 83 metrov, na najširšem mestu širok okoli 14 metrov, v višino pa meri devet metrov. Zanj so po navedbah glavnega izvajalca del, podjetja Lumar, porabili 3000 kvadratnih metrov stenskih in stropnih elementov. Les kot osnovni material je bil uporabljen v obliki okvirne konstrukcije ter križno lepljenih plošč.

Paviljon je postavljen na temeljno betonsko ploščo, za katero je bilo porabljenih 250 kubičnih metrov betona. Vanjo je bilo vgrajenih 13 ton jeklene armature, za montažno konstrukcijo pa je bilo uporabljenih še dodatnih 35 ton jeklenih elementov.

Objekt dopolnjujejo velike steklene površine. Po besedah Edija Blažka iz studia SoNo arhitekti so želeli zasnovati paviljon, ki bo čimbolj odprt in viden od zunaj s ciljem privabiti čim večje število obiskovalcev.

Gradnja paviljona na prizorišču je trajala od lani novembra do konca februarja, v Milano pa so ga pripeljali s 25 tovornjaki. V izgradnjo je bilo vloženih skupno več kot 2400 ur inženirskega dela, od tehnične priprave do izdelave. Skupno je na projektu in na delih, povezanih z gradnjo paviljona, sodelovalo okoli 60 ljudi.

Izgradnja paviljona je bila tako v tehnološkem kot tudi organizacijskem smislu velik izziv. Paviljon je rezultat interdisciplinarnega sodelovanja strokovnjakov z različnih področji, predvsem arhitektov, projektantov in izvajalcev, poudarjajo pri Lumarju, kjer velik pomen uspešno izpeljanemu projektu v razmeroma kratkem času pripisujejo dobri uskladitvi vseh faz projekta.