19.4.2015 11:00

Kaj lahko po super Expu v Šanghaju pokaže Milano?

piše Simona Grmek

Milano, 19. aprila - Pet let po odmevni razstavi v Šanghaju, ki se je vpisala v zgodovino kot razstava presežkov, se Expo seli v glavno mesto italijanske pokrajine Lombardije, Milano. Leta 2010 je bila tema razstave povezana z urbanizacijo, tokrat je s hrano, rdeča nit obeh pa je trajnostni razvoj planeta. Slovenija se tudi tokrat predstavlja s samostojnim paviljonom.

V Šanghaju je želela Kitajska svetu pokazati svojo veličino in gospodarsko moč. To se je odrazilo v velikosti razstavnega prostora, številu sodelujočih držav in rekordnem obisku. Da bo to največja razstava v zgodovini razstav Expo, je naznanil že spektakularni ognjemet na predvečer uradnega odprtja.

Na nekaj več kot pet kvadratnih kilometrov velikem prizorišču, postavljenem na obeh bregovih reke Huangpu, je šanghajski Expo med majem in oktobrom 2010 gostil 192 držav in 49 mednarodnih organizacij. Razstava je potekala pod geslom Boljše mesto, boljše življenje (Better city, better life), osrednja tema pa je bil trajnostni razvoj mest in izzivi vse hitrejše urbanizacije.

Čeprav je bil poudarek na iskanju rešitev za izboljšanje življenja v mestih, pa niti kitajski gostitelji niti sodelujoče države niso skoparili s sredstvi in idejami, da bi privabili čim večje število obiskovalcev. Britanci so na Expo pripeljali dirkača formule 1 Lewisa Hamiltona, Danci pa celo eno svojih največjih znamenitosti, kip male morske deklice, ki je prvič od postavitve leta 1913 zapustil rodni Koebenhavn.

Savdska Arabija je v svojem paviljonu v obliki velike čezoceanske ladje, za katerega je odštela neverjetnih 112 milijonov evrov, postavila največje filmsko platno na svetu. Temu primerno so bile dolge tudi čakalne vrste pred paviljoni. Za ogled paviljona Savdske Arabije so obiskovalci čakali tudi po več ur.

Milanski Expo skromnejši, a zato vsebinsko pester

V Milanu je vendarle pričakovati manj pretiravanja in razkazovanja moči, a zaradi tega nič manj pester spremljevalni program z obilo zabavnimi dogodki, koncerti in predstavami.

Razstavni prostor milanskega Expa bo sicer petkrat manjši od tistega v Šanghaju, organizatorjem pa tudi ni uspelo privabiti tako velikega števila sodelujočih držav. Po uradnih podatkih se ga bo udeležilo 148 držav in mednarodnih organizacij. Se bo pa v Milanu kar 53 držav predstavilo s samostojnim paviljonom, enajst več kot v Šanghaju.

Expo v Šanghaju si je ogledalo rekordnih 73 milijonov ljudi, dnevno pa je prizorišče v povprečju obiskalo 400.000 ljudi. Milanski Expo naj bi obiskalo med 60.000 in 250.000 ljudi dnevno, skupno pa pričakujejo okoli 20 milijonov obiskovalcev.

Mesto Šanghaj je za celoten projekt izvedbe Expa namenilo 40 milijard evrov. V izvedbo milanskega Expa je bilo vloženih nekaj čez tri milijarde evrov.

Milano bo prizorišče svetovne razstave Expo 109 let po mednarodni razstavi, ki jo je ta severnoitalijanska metropola gostila davnega leta 1906, takrat na temo transporta. Za osrednjo temo so si tokrat izbrali hrano v smislu prehranjevanja kot tudi pridelave in trajnostne oskrbe s hrano.

Kriza udarila tudi po Expu

V Šanghaju so bile prvič v zgodovini Expa navzoče skoraj vse države sveta. Vabilu Pekinga so se odzvale skoraj vse afriške države ter celo Sirija, Irak in Severna Koreja. Milanski Expo bo nedvomno "skromnejši", k čemur je v veliki meri pripomogla tudi gospodarska kriza, ki se je čutila zlasti na evropskih tleh.

Številne države, kot denimo skandinavske in Luksemburg, so se zavestno odločile, da v Milanu ne bodo nastopile, nekatere pa so svojo udeležbo odpovedale tik pred zdajci, na primer Latvija. Od slovenskih sosed na Expu ne bo tudi Hrvaške.

Nekaj časa je bil vprašljiv tudi slovenski nastop na Expu, nazadnje pa je vendarle padla odločitev, da se bo Slovenija v Italiji, ki je njena druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, predstavila in sicer s samostojnim paviljonom. Za celoten projekt je država namenila pet milijonov evrov, milijon več kot v Šanghaju.

Slovenija ima za seboj udeležbo že na treh velikih razstavah Expo, v Šanghaju pa se je predstavila s samostojnim paviljonom na temo Odprta knjiga (Open book). Paviljon velikosti 1000 kvadratnih metrov, ki sta ga zasnovala arhitekt Boris Podrecca in umetnik Matej Andraž Vogrinčič, je bil celo nagrajen za kreativno notranjost v kategoriji manjših paviljonov.

Slovenski paviljon v Šanghaju je v šestih mesecih obiskalo več kot tri milijone ljudi, v Milanu pričakujejo okoli milijon obiskovalcev.

Expo kot priložnost za promocijo in krepitev stikov

Za organizacijo, natančneje za izvedbo in izbor gostitelja svetovnih razstav Expo skrbi Mednarodni urad za razstave (BIE), ustanovljen leta 1928 v Parizu. Od leta 2004 je članica BIE tudi Slovenija, trenutno pa ima ta mednarodna organizacija skupno 168 članic.

Svetovne razstave Expo so le ena vrsta razstav, ki jih prirejajo pod okriljem BIE, in hkrati najpomembnejše. Potekajo vsakih pet let, trajajo pa šest mesecev in so v skladu s konvencijo BIE nekomercialne narave. Med svetovnimi razstavami potekajo še specializirane razstave manjšega formata, ki običajno trajajo do tri mesece.

Od prvega t.i. svetovnega sejma leta 1851 v Londonu, ki je potekal v ambicioznem duhu predstavitve tehnoloških dosežkov in odkritij v industriji, pa do danes sta se pomen in sporočilo razstav Expo precej spremenila. V zadnjih letih so v ospredju vprašanja, povezana z globalnimi temami in problemi človeštva, razstave pa naj bi služile sodelujočim državam kot platforma za mednarodni dialog.

Za državo gostiteljico je razstava nedvomno priložnost za promocijo in krepitev mednarodnih stikov. Države, ki se odločijo za organizacijo Expa, seveda upajo tudi na pozitivne učinke na gospodarski razvoj, turizem in na investicije.

Doslej je potekalo že več kot 30 s strani BIE priznanih svetovnih razstav Expo. Po Milanu bo prihodnji Expo leta 2020 priredil Dubaj.