21.3.2015 12:18

Milano danes in v nedeljo v znamenju Slovenije

Milano, 21. marca - Slovenija, udeleženka letošnje svetovne razstave Expo 2015, se danes in v nedeljo predstavlja v Milanu. Dogodek gostijo t.i. Expo vrata (Expo Gate), ki stojijo v strogem centru glavnega mesta Lombardije, ki bo med 1. majem in 31. oktobrom gostil Expo.

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Milano.
Ogled slovenskega paviljona na Expo Milano 2015.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovenija se na letošnjem Expu predstavlja s sloganom I feel Slovenia, Green.Active.Healthy, je na današnji novinarski konferenci za slovenske in italijanske medije v informativni točki poleg Expo vrat, ki pomenijo simbolično odpiranje Expa v svet, v Milanu povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Gre za vseslovenski projekt, saj je zelo koristno, da je tako velika razstava blizu Slovenije, zato moramo dobro izkoristiti to priložnost. Na letošnjem Expu bo navzočih 144 držav, po ocenah pa naj bi ga obiskalo 20 milijonov obiskovalcev, od tega 14 milijonov Italijanov in šest milijonov tujcev. Slovenija bo predstavila gospodarstvo, turizem, kulturo ..., pravi minister.

Počivalšek je izpostavil tudi težave, saj Slovenija z Italijo, ki je naša druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, nima ne neposredne letalske ne neposredne železniške povezave.

Napovedal je, da se bo Slovenija na Expu ustrezno predstavila, podjetjem pa bo pomagala iskati poslovne stike, in sicer preko agencije Spirit, poslovnih klubov, Gospodarske zbornice Slovenije, posebne elektronske platforme milanske gospodarske zbornice in prek institucij EU.

Glede financiranja slovenske udeležbe na Expu je dejal, da posebnih sredstev za Expo ni, ampak jih bo vlada zagotovila znotraj proračuna. Na vprašanje, če se mu ne zdi premalo sredstev za Expo, Slovenija bo namenila pet milijonov evrov, kar je precej manj od drugih držav, ki imajo podobno kvadraturo zemljišča in paviljona kot Slovenija., je dejal, da bi si želel več denarja, vendar je realnost zdaj takšna kot je.

Avstrija bo npr. za paviljon in promocijo porabila 12 milijonov evrov, Madžarska 11 milijonov evrov, Čile, ki bo tako kot Slovenija imel lesen objekt, pa 25 milijonov evrov.

Slovenski paviljon je velik 800 kvadratnih metrov, skupaj z zemljiščem pa 1900 kvadratnih metrov. V njem je vgrajeno 3000 kvadratnih metrov lesa in stekla.

Generalni direktor divizije za udeležence Stefano Gatti je pohvalil slovensko ekipo pri gradnji paviljona, saj so k delu zgodaj pristopili, tako da je slovenski paviljon na področju izvedbe del praktično najboljši.

Gatti je tudi dejal, da je Slovenija želela dobro lego paviljona, čemur so ustregli, v zameno pa smo prosili, da naj bo nekaj posebnega, kar se je tudi uresničilo, je poudaril.

Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič se je strinjal, da se bo Slovenija dostojno predstavila, ob tem pa poudaril, je lokacija slovenskega paviljona rezultat dobrih odnosov med državama. Menjava med Slovenijo in Italijo skupaj s storitvami dosega 8,5 milijarde evrov, večino pa odpade na sever Italije, tudi na Lombardijo.

Tudi večina italijanskih turistov pride s severa Italije, zato je za slovenski paviljon veliko zanimanja. Mirošič je tudi pozval slovensko manjšino, da se bolj aktivno vključi v projekt Expo, in sicer preko stalnih prezentacij.

Stalni predstavnik agencije Spirit v Italiji Gorazd Skrt je podaril pomembnost italijanskih turistov v Sloveniji, saj je vsak peti tuji gost v Sloveniji iz Italije. S sodelovanjem na Expu pa želi Slovenija svoje danosti še bolj približati italijanskim gostom.

Slovenski paviljon je arhitekturno oblikoval biro Sono arhitekti, izvedbo pa je opravila družba Lumar. Kot je pred novinarsko konferenco povedal direktor družbe Lumar Marko Lukić, se je gradnja paviljona nad temeljno ploščo začela konec novembra in paviljon je bil potem postavljen v treh mesecih, brez opreme. Posebnost paviljona je gotovo to, da je v celoti plod slovenskega znanja.

Odločitev, da bo slovenski paviljon izdelan iz lesa, je pomembna tudi za lesno industrijo, saj gre za pomemben znak, da država po letih govorjenja o tem, da je treba vzpostaviti lesno predelovalno verigo, misli resno.